Lepa Vida
Lepa Vida
Lepa Vida je pri morju stala,
vendar tokrat NI plenice prala.
Ker upoštevala je pametno mišljenje,
kupila si je pralni stroj Gorenje.
Bilo je vroče (tam sredi avgusta),
preživljala je drugi del dopusta.
Na robu Baške, sred’ peščene plaže,
knjigo bere in se s kremo maže.
Po morju zamorec črn priglisira,
vrže sidro, se nič ne obira.
Za Vido zanimiva je novica,
da pošilja španska ga kraljica.
Ponuja službo, vedno redno plačo,
pa zastonj stanovanje in jedačo.
Vpraša Jo, če dojila bi otroka,
ko vid’, da modrc ji po šivih poka.
Nič ne bo, zamorec – reče ona -
Naravno ni. Not’ sta silikona.
Če otrok želi ohranit zdravje,
naj navadi se na mleko kravje!
Poleg tega pa je poročena,
mož ni siromak, otroka sta rejena.
Nekaj jamra sin, ker se bolezen kuha,
najbrž od tavhanja ima vneta uha.
Res mož preveč kadi in kašlja (to se ve),
morda je prehlajen (če ni TeBeCe).
Pove, da raje bo čakala s službo fino
na sončni strani Alp na pokojnino.
P.S.
Zamor’c se odpelje v druge kraje,
gledat, če se kje kak modrc maje.